Psi brezdomcev
Marlena je imela 14 let, ko se je znašla brez doma. Z naraščajočim konfliktom doma je menila, da bi bilo bolje ne živeti z družino. »Odšla sem iz šole in bila izopačena, toda v Vancouvru sem našla novo množico in ta množica je bila brezdomna,« pravi. Marlena je spala v parkih ali na plažah in je večino svojega dohodka opravljala s poseganjem v avtomobilska okna. Higiena se je umaknila za hrano in spanje. Droge so pomagale zapolniti nekaj praznih ur. Potem je dobila psa.